Da bom dejansko izpeljal osnovni plan, pravzaprav že od prejšnjega dne nisem več resno razmišljal, ko pa se mi je ravno na Belščici pridružila še luštna ploha, sem že spoznal, da bom lahko zadovoljen že, če bom odstop uspel zavleči vsaj do V Jelenčka. In deževni pristop nanj je bil prav uživaški. Na vrhu je ploha ravno dobro dobila svoj zagon, a sem vseeno sklenil še malo pofirbcati proti škrbini, ki naj bi bila eden izmed ključnih detaljov celotnega grebena, da bom pač vedel za drugič. Spust po nagnjeni plošči in krušljivem žlebičku do prvega roglja v njej, v katerem tiči klin z vponko, ni bil problematičen. Na rogelj sem še zavihal nos, a ker nisem uspel vidit, kakšen bi bil sestop z njega, sem sklenil, da je bilo firbcanja dovolj. Vse skupaj sicer tudi v mokrem ni bilo videti pretirano težko, je pa izredno izpostavljeno in štrika v tisti vponki se ne bi prav nič branil. Podurhal sem jo nazaj na vrh in se na markacije vrnil po M&M obvoznici, ki je tudi najbolj optimalen dostop na greben s slovenske smeri, če nas pri tem pač ne moti, da spustimo rušnat odsek nad Belščico.
Sestopil sem po meliščih, zahodno od Srednje Peči, kjer sem upal na ostanke snežišč, naletel pa na nerodno kamenje, ki kakih posebnih užitkov ni nudilo. Sem pa lahko užival v družbi lokalcev, ki se sem umaknejo pred bližnjimi markiranimi transverzalami, ki so bile tudi ob današnjem vremenu presenetljivo dobro oblegane.
Vremenoslovci so z občasnimi plohami povsem zadeli, v bistvu je bila v času ture zgolj ena, a je ta trajala 2h.